Preslica1 – je trajna zdravilna rastlina, razširjena skoraj po vsej Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Vsebuje flavonoide, tanine, saponine in predvsem silicij, ki ga pogosto imenujemo mineral lepote. Uporabljamo izvleček preslice z zajamčeno vsebnostjo najmanj 7 % silicijevega dioksida. Preslica se tradicionalno uporablja za osvežitev in čiščenje telesa, prispeva k odvajanju odvečne vode iz telesa, blagodejno vpliva na ožilje in kakovost kosti, izboljšuje stanje las in nohtov, spodbuja rast las in njihovo moč.
Kopriva2 - je bogata z aminokislinami, minerali (magnezij in mineral lepote silicij) in vitamini, zlasti z vitaminom C, ki je pomemben pri vnosu železa v telo, in ga najdemo tudi v koprivah. Uporabljamo izvleček koprive z zajamčeno vsebino najmanj 1% silicijev dioksida. Kopriva je bila stoletja ena izmed najbolj razširjenih zdravilnih rastlin v Evropi. Pozitivno deluje na žile, srce, sklepe, kosti in imunski sistem, je diuretik in ima poživljajoče učinke, prispeva k prečiščevanju telesa. Krepi lase in nohte, pomaga pri težavah s prhljajem.
Obmorski bor3 – je zimzeleno drevo iglavcev, ki raste predvsem v Sredozemlju. Iz njegovega lubja pridobivajo zelo cenjen izvleček – med drugim vsebuje proantocianidine, flavonoide, katehine in organske kisline. Uporabljamo izvleček z zajamčeno vsebnostjo najmanj 95 % proantocianidinov. Pozitivno vpliva na dihanje, prispeva k zdravju ožilja, predvsem pa deluje kot zelo močan antioksidant – ščiti celice in tkiva pred poškodbami ter tako preprečuje njihovo staranje.
Metionin4 – pripada esencialnim aminokislinam, npr. aminokislinam, ki jih naše telo ne more ustvariti samostojno in jih moramo dobiti s hrano. Podpira sintezo kolagena, je zelo priljubljena sestavina v izdelkih za nego las. Metionin je mogoče najti predvsem v ribah, jajcih, jogurtu, mesu, oreščkih in zrnju.
Cistein5 – je aminokislina ki je glavni vir žvepla v človeškem telesu in ima pomembno vlogo pri tvorbi prostorsko strukturnih proteinov. Njegovi najbogatejši viri so čebula, česen, rdeča paprika, brokoli, brstični ohrovt in rumenjak.
Selen6 - je mineralni element, je med potrebnimi sestavinami naše prehrane. Najbogatejši viri selena so oreščki, morske ribe in drobovina. Podpira imunski sistem, ščiti celice pred oksidativnim stresom, prispeva k normalnemu delovanju ščitnice, pomemben je za dobro stanje las in nohtov.
Cink7 - čeprav je v človeškem telesu zastopan v relativno majhni količini (telo odraslega človeka vsebuje približno le 2 g cinka), ima izredno pomemben učinek na celoten organizem. Podpira delovanje imunskega sistema, ščiti pred oksidacijo, blagodejno vpliva na plodnost, vid, kosti, kožo, lase in nohte. Cink vsebuje tako živalska hrana - jetra, mleko, temno meso, jajčni rumenjak, ostrige, kot rastlinska hrana - polnozrnati kruh, oreščki, bučna semena in fižol.
Baker8 - je za človeka zelo pomemben element, ki ga vsebujejo predvsem jetra, oreščki, gobe, kakav, raki in mehkužci. Baker ščiti celice pred oksidativnim stresom, podpira pravilno delovanje imunskega in živčnega sistema, je pomemben za pigmentacijo kože in las, prenos železa, prispeva k pravilni energijski presnovi in ohranjanju normalnega stanja vezivnega tkiva.
Železo9 – spada med biogene elemente, njegov glavni vir v hrani je meso - predvsem jetra, srce in vranica - pa tudi stročnice, listnata zelenjava, gobe in jagode. Železo je sestavni del hemoglobina, rdečega krvnega pigmenta, ki ga vsebujejo rdeče krvničke, ki skrbi za prenos kisika in s tem za dihanje celic in celotnega organizma. Prispeva k pravilnemu delovanju imunskega sistema ter k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Sodeluje pri procesu delitve celic in pravilnem delovanju funkcij prepoznavanja (spomin, pozornost, koncentracija, budnost, razumevanje kontekstov in njihove uporabe, govor, orientacija v prostoru itd.). Pomanjkanje železa v prehrani povzroča anemijo, katere tipični simptomi so bledica, slabo počutje in utrujenost. Zlasti vegetarijanci, nosečnice, najstniki in športniki morajo poskrbeti za zadosten vnos železa.
Vitamin C10 - je vodotopen vitamin, ki podpira tvorbo kolagena, pomembnega za pravilen razvoj kože, kosti, zob in hrustanca. Poleg tega ima še številne druge funkcije – ščiti celice pred oksidativnim stresom, podpira živčni sistem in imunost, zmanjšuje utrujenost in izčrpanost. Za razliko od večine živali in rastlin moramo ljudje vitamin C dobiti s svojo prehrano, saj ga sami ne moremo sintetizirati. Največ vitamina C je v šipku, črnem ribezu, citrusih, jagodah, zelju, cvetači, korenju, paradižniku in špinači. Vitamin C je zelo občutljiv na temperaturo, več kot polovica vsebnosti vitamina C se med toplotno obdelavo pokvari, zato je priporočljivo uživati zelenjavo in sadje v surovem stanju.
Izvleček kvasa11 - je bogat z aminokislinami, minerali in zlasti B vitaminami, ki imajo pozitiven učinek na lepoto las in nohtov.
Biotin12 – pogosto ga imenujejo vitamin B7, H ali vitamin lepote. Vsa izbrana imena imajo svojo utemeljitev. Ime biotin izhaja iz dejstva, da je del mnogih živih celic. Oznaka vitamin H se nanaša na dejstvo, da je pomemben del koencimov, potrebnih za presnovo maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin. In ime lepotni vitamin je bilo izbrano, ker ohranja zdravo kožo in lase, blagodejno vpliva na živčni sistem in psihično stanje človeka. Biotin je vodotopen vitamin, ki spada med tako imenovane vitagene – snovi, ki telesu služijo kot vir energije in gradbeni material. Je velikega pomena za pridobivanje energije na celični ravni, služi za presnovo maščob in beljakovin, sodeluje pri presnovi skoraj vseh celic v našem telesu.
Vitamin B1 (tiamin)13 - je v vodi topen vitamin, ki ga moramo nenehno vnašati s hrano (v človeškem telesu se ne skladišči in njegova zaloga traja le 4-10 dni). Njegovi najbogatejši viri so kvas, oreščki, med, meso in cela zrna. Pomemben je za normalno energijsko presnovo, pravilno delovanje srca in živčnega sistema.
Vitamin B2 (riboflavin)14 - je topen v vodi in se ne kopiči v telesu. Človek tega vitamina ne more sintetizirati in ga mora zaužiti s hrano. Vitamin B2 je pomemben za pravilno delovanje presnove sladkorjev, maščob in aminokislin ter za osnovno celično presnovo, vpliva na proces nastajanja in pretvorbe energije v telesu. Blagodejno vpliva na kožo in sluznico, prispeva k pravilnemu delovanju živčnega sistema in vida ter k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Pomaga pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom in tako preprečuje staranje.
Vitamin B315 – pogosto imenovan niacin, nikotinamid, ali vitamin PP, je vodotopen vitamin, ki se ne tvori v telesu, njegovo sinteziranje v telesu pa je omejeno (telo ga lahko pridobi na primer iz triptofana), zato je posledično vnos vitamina mogoč le s hrano. Bogat vir vitamina B3 vsebujejo pivski kvas, jetra, tuna, pusto meso, sončnice, fižol in grah, precej ga najdemo tudi v mleku, jajcih in korenju. Vitamin B3 je pomemben sestavni del koencimov, ki so vključeni v presnovo energije. To je potrebno za pravilno delovanje živčnega sistema in normalno duševno dejavnost, za dobro stanje kože in sluznice, pomaga pri utrujenosti in izčrpanosti. Povečana potreba po vitaminu B3 je nujna pri povečanem naporu, kajenju, v starosti, nosečnosti in med dojenjem.
Vitamin B5 (pantotenska kislina)16 - je vodotopen vitamin prisoten v vseh telesnih tkivih. V večji meri se pojavlja predvsem v mesu in drobovini, v stročnicah in zrnju. Je zelo pomemben del koencima A, ki je ključnega pomena za presnovo sladkorjev in maščob. Pomemben je za normalno presnovo energije, ohranja mentalne sposobnosti, pomaga pri utrujenosti in izčrpanosti.
Vitamin B6 (piridoksin)17 - je vodotopen vitamin, ki ga najdemo predvsem v kvasu, jetrih, ribah, perutnini in jajcih. Najdemo ga tudi v krompirju, rjavem rižu, oreščkih, soji, stročnicah, polnozrnatih žitaricah in zeleni solati. Vitamin B6 prispeva k normalnemu nastajanju rdečih krvničk in normalni presnovi homocisteina, kar je eden od dejavnikov, ki lahko ugodno vplivajo na srce in krvožilni sistem. Pomemben je za pravilno delovanje živčnega sistema, podpira duševno aktivnost in uravnavanje hormonskega delovanja. Prispeva k pravilnemu delovanju imunskega sistema ter k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.
Vitamin B9 (folna kislina)18 - predvsem se pojavi v zelenolistnati zelenjavi (brokoli, solata), ter tudi v jetrih, kvasu, orehih, stročnicah, jajcih, mleku in celih zrnih. Folna kislina je zelo pomembna za sintezo aminokislin, ustvarjanje krvi, prispeva k normalni psihični aktivnosti, pravilnemu delovanju imunskega sistema ter zmanjšuje utrujenost in izčrpanost.
Vitamin B12 (kobalamin)19 - je v vodi topen vitamin, ki ga ljudje ne morejo proizvesti in so odvisni od vnosa s hrano. Glavni viri so meso, mleko, jajca in sir. Rastlinskega vira, ki bi bil dovolj bogat, ni, zato so vegetarijanci in še posebej vegani najbolj izpostavljeni pomanjkanju vitamina B12. Pomemben je predvsem za imuniteto, hematopoezo, imunost, delitev celic in odpornost proti utrujenosti, nujen za pravilno delovanje živčnega sistema in duševno dobro počutje.
