Vitamin A¹ - je v maščobi topen vitamin. Med njegove najbogatejše vire spadajo jetra, ribje olje, korenje, špinača, ohrovt, zelje, lubenica, buča, marelice in rumenjak. Vitamin A podpira pravilno delovanje vida in imunskega sistema, prispeva k vzdrževanju dobrega stanja sluznice in kože.

Vitamin B1 (thiamin)² - je v vodi topen vitamin, ki ga moramo nenehno vnašati s hrano (v človeškem telesu se ne skladišči in njegova zaloga traja le 4-10 dni). Njegovi najbogatejši viri so kvas, oreščki, med, meso in cela zrna. Pomemben je za normalno energijsko presnovo, psihično dobro počutje, pravilno delovanje srca in živčnega sistema.

Vitamin B2³ – je v vodi topen vitamin, ki se ne ohranja v telesu. Ljudje tega vitamina ne morejo sintetizirati in ga morajo prejemati s hrano. Vitamin B2 je bistvenega pomena za pravilno delovanje presnove sladkorjev, maščob in aminokislin, tudi za osnovno presnovo celic, vpliva na proces tvorjenja in preoblikovanja energije v telesu. Blagodejno vpliva na kožo in sluznico, prispeva k pravilnemu delovanju živčnega sistema in vida, ter k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti. Pomaga zaščititi celice pred oxidatinim stresom.

Vitamin B3⁴ – pogosto imenovan tudi niacin, nikotinamid ali vitamin PP, je v vodi topen vitamin, ki se ne shranjuje v telesu, njegova sinteza v organizmu pa je omejena (telo ga lahko dobi na primer iz triptofana) in zato je pomemben njegov vnos s hrano. Bogati viri vitamina B3 so pivski kvas, jetra, tuna, pusto meso, sončnice, fižol in grah, precejšnja količina je tudi v mleku, jajcih in korenčku. Vitamin B3 je pomembna sestavina koencimov, ki sodelujejo v presnovi energije. Potreben je za pravilno delovanje živčnega sistema in normalno duševno aktivnost, za dobro stanje kože in sluznic, pomaga pri utrujenosti in izčrpanosti. Potreba po vitaminu B3 je večja pri večjih naporih, kajenju, starosti, nosečnosti in dojenju.

Vitamin B5 (pantotenska kislina)⁵ - je v vodi topen vitamin, prisoten v vseh telesnih tkivih. V večji meri se pojavlja predvsem v mesu in klavničnih proizvodih, stročnicah in polnozrnatem pecivu. Je del zelo pomembnega koencima A, ki je bistvenega pomena za presnovo sladkorjev in maščob. Pomemben je za normalno presnovo energije, podpira duševno zmogljivost, pomaga pri utrujenosti in izčrpanosti.

Vitamin B6 (piridoksin)⁶ - je v vodi topen vitamin, ki se pojavlja predvsem v kvasu, jetrih, ribah, perutnini in jajcih. Vsebuje ga tudi krompir, rjavi riž, oreški, soja, stročnice, polnozrnata žita in listnata solata. Vitamin B6 prispeva k normalnemu tvorjenju rdečih krvnih celic in normalni presnovi homocisteina in je med dejavniki, ki lahko blagodejno vplivajo na srce in krvni obtok. Pomemben je za pravilno delovanje živčnega sistema, spodbuja duševno aktivnost in uravnavanje hormonske aktivnosti. Prispeva k pravilnemu delovanju imunskega sistema, ter k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti.

Vitamin B9 (folna kislina)⁷ – spada v skupino B vitaminov. Njegov najbogatejši vir je listnata zelenjava, pa tudi jetra, pusto meso in kvas. S kuhanjem se uniči do 95% folne kisline, zato je idealno uživanje listnate zelenjave v surovi obliki. Folna kislina prispeva k normalni duševni aktivnosti in je zelo pomembna za tvorbo krvi. Ima nenadomestljivo vlogo v procesu delitve celic, torej za pravilno rast in razvoj ploda, zato so v nosečnosti priporočljivi povečani odmerki folne kisline. Prav tako prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema in zmanjšanju stopnje utrujenosti in izčrpanosti.

Vitamin B12 (kobalamin)⁸ - je v vodi topen vitamin, ki ga človek ne more proizvesti in je odvisen od njegove prehrane. Glavni viri so meso, mleko, jajca in sir. Rastlinskih virov ni dovolj, zato največje tveganje za pomanjkanje vitamina B12 ogroža vegetarijance in zlasti vegane. Pomemben je predvsem za imunost, hematopoezo, delitev celic in odpornost proti utrujenosti, vitamin B12 je potreben za pravilno delovanje živčnega sistema in duševno počutje.

Vitamin C⁹ - nepogrešljiv je za življenje in zdravje, saj v človeškem telesu opravlja številne funkcije - deluje antioksidativno (ščiti celice pred prostimi radikali), podpira živčni sistem in imunost, zmanjšuje utrujenost in izčrpanost. Pomemben je za sintezo aminokislin in kolagena, ki je del vezivnega tkiva. Podpira absorpcijo železa, razvoj kosti, zob, dlesni, kože, krvnih žil in hrustanca ter podpira rast in proizvodnjo belih krvničk. Za razliko od večine živali ljudje vitamina C ne moremo tvoriti sami, ampak ga moramo dobiti s hrano. Najbogatejši viri so šipek, črni ribez, kivi, brokoli, rdeči ribez, papaja, pomaranča, limona in cvetača. Je zelo občutljiva na temperaturo, več kot polovica vsebnosti vitamina C se med toplotno obdelavo pokvari, zato je priporočljivo uživanje zelenjave in sadja v surovem stanju.

Vitamin D¹⁰ – je v maščobi topen vitamin, ki nastaja v koži ob izpostavljanju sončni svetlobi, najdemo ga tudi v gobah, kakavu, kvasu, paradižniku, ribjem olju, mleku, jetrih in rumenjaku. Sodeluje pri procesu celične delitve, sodeluje pri resorpciji (okrevanju) kalcija in fosforja iz črevesja – pomembno vpliva na absorpcijo in uporabo kalcija in fosforja ter podporo kosti in zob. Pozitivno vpliva na imunski sistem in delovanje mišic.

Vitamin E¹¹ - je v maščobi topen vitamin, ki deluje kot pomemben antioksidant – ščiti celice pred oksidativnim stresom in s tem upočasnjuje njihovo staranje. Njegovi najbolj izdatni viri so maslo, mleko, meso sesalcev, olje pšeničnih kalčkov, arašidi, soja in solata.

Vitamin H¹² – pogosto ga imenujejo biotin, vitamin B7 ali vitamin lepote. Vsa izbrana imena imajo svojo utemeljitev. Ime biotin izhaja iz dejstva, da je del mnogih živih celic. Oznaka vitamin H se nanaša na dejstvo, da je pomemben del koencimov, potrebnih za presnovo maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin. In ime lepotni vitamin je bilo izbrano, ker ohranja zdravo kožo in lase, blagodejno vpliva na živčni sistem in psihično stanje človeka. Biotin je vodotopen vitamin, ki spada med tako imenovane vitagene – snovi, ki telesu služijo kot vir energije in gradbeni material. Je velikega pomena za pridobivanje energije na celični ravni, služi za presnovo maščob in beljakovin, sodeluje pri presnovi skoraj vseh celic v našem telesu.

Vitamin K¹³ - je v maščobi topen vitamin, nujen za ohranjanje zdravih kosti (vpliva na izrabo kalcija v telesu in njegovo vgradnjo v kosti), pomembno vpliva na strjevanje krvi. Vitamin K se pojavlja v dveh naravnih oblikah – K1 in K2. Vitamin K1 (filokinon) je še posebej pomemben za strjevanje krvi, vitamin K2 (menakinon) pa za presnovo in mineralizacijo kosti. V evropski prehrani je navadno veliko več vitamina K1 (njegovi viri so predvsem zelje, brokoli, špinača, peteršilj, ohrovt, paradižnik, šipek in korenje) kot vitamina K2, ki ga najdemo predvsem v fermentirani hrani (predvsem japonski nacionalni jedi natto), ga v zelo majhnih količinah najdemo tudi v jajčnih rumenjakih, siru in mesu.

Acerola¹⁴ - izvleček iz plodov Barbadoške češnje je zelo bogat z vitaminom C (vsebuje ga približno 30-krat več kot pomaranča), vitamini A, B1, B2 in B3 ter bioflavonoidi. Vitamin C v obliki rastlinskega izvlečka je bolje absorbiran in izkoristljiv v telesu.