Vitamin A1 - je vitamin, topen v maščobah. Njegovi najbogatejši viri so jetra, ribje olje, korenje, špinača, ohrovt, zelje, melona, buče, marelice in jajčni rumenjak. Vitamin A podpira pravilno delovanje oči in imunski sistem ter pomaga ohranjati zdravje sluznice in kože.
Vitamin B12 - je vodotopen vitamin, ki ga je treba nenehno pridobivati iz prehrane (ni shranjen v človeškem telesu, njegove rezerve pa trajajo le 4-10 dni). Njegovi najbogatejši viri vključujejo kvas, oreške, med, meso in cela zrna. Je bistvenega pomena za normalno energetsko presnovo, pravilno delovanje srca in živčni sistem.
Vitamin B23- je vodotopen vitamin, ki se ne shranjuje v telesu. Za razliko od večine rastlinojedih živali ljudje tega vitamina ne morejo sintetizirati in ga morajo pridobiti iz hrane. Najbogatejši viri vitamina B2 so kvas, jetra, ledvice, pa tudi mleko, skuta, jajca, svinjina, govedina, kakav in oreški. Človeško telo potrebuje večje količine vitamina B2 v obdobjih rasti in pubertete, povečanega fizičnega napora, utrujenosti, okrevanja in splošne izčrpanosti. Vitamin B2 je bistvenega pomena za pravilno delovanje presnove ogljikovih hidratov, maščob in aminokislin ter osnovnega celičnega metabolizma. Vpliva na proces proizvodnje in pretvorbe energije v telesu. Prispeva k ohranjanju zdrave kože in sluznice, podpira vid, proizvodnjo rdečih krvnih celic in pravilno delovanje živčnega sistema ter zmanjšuje utrujenost in izčrpanost. Prav tako pomaga zaščititi celice pred oksidativnim stresom.
Vitamin B34 - pogosto imenovan niacin, nikotinamid ali vitamin PP, je vodotopen vitamin, ki se ne shranjuje v telesu, njegova sinteza v telesu pa je omejena (telo ga lahko dobi, na primer, iz triptofana), zato ga je treba pridobiti s prehrano. Bogati viri vitamina B3 vključujejo pivski kvas, jetra, tuna, pusto meso, sončnična semena, fižol in grah, pri čemer pomembne količine najdemo tudi v mleku, jajcih in korenju. Vitamin B3 je pomembna sestavina koencimov, ki sodelujejo pri presnovi energije. Bistvenega pomena je za pravilno delovanje živčnega sistema in normalno psihološko aktivnost, ohranjanje zdrave kože in sluznice ter pomaga pri boju proti utrujenosti in izčrpanosti. Potreba po vitaminu B3 se povečuje z večjimi fizičnimi napori, kajenjem, starostjo, nosečnostjo in dojenjem.
Vitamin B55 - je vodotopen vitamin, ki je prisoten v vseh telesnih tkivih. Najdemo ga v višjih koncentracijah, zlasti v mesu in organskem mesu, stročnicah in polnozrnatem kruhu. Je sestavni del esencialnega koencima A, ki je ključnega pomena za presnovo ogljikovih hidratov in maščob. Podpira duševno zmogljivost in pomaga v boju proti utrujenosti in izčrpanosti.
Vitamin B66 - je vodotopen vitamin, ki ga najdemo predvsem v kvasovkah, jetrih, ribah, perutnini in jajcih. Prisoten je tudi v krompirju, rjavem rižu, oreščkih, soji, stročnicah, celih zrnih in listnati zelenjavi. Vitamin B6 je bistvenega pomena za normalno energetsko presnovo, pravilno delovanje živčnega sistema, zmanjšanje utrujenosti in podporo proizvodnji rdečih krvnih celic in imunosti. Prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju in pomaga uravnavati hormonsko aktivnost.
Vitamin B9 (folna kislina)7 - spada v skupino vitaminov B. Njegovi najbogatejši viri so listnata zelenjava, najdemo pa jo tudi v jetrih, pustem mesu in kvasu. Do 95% folne kisline se lahko uniči s kuhanjem, zato je idealno zaužiti listnato zelenjavo v surovem stanju. Pomanjkanje folne kisline je pogosto pri velikem delu srednjeevropskega prebivalstva, zato je pomembno vzdrževati ustrezno uravnoteženo prehrano ali po potrebi dopolniti folno kislino. Folna kislina prispeva k normalni psihološki funkciji in igra pomembno vlogo pri tvorbi krvi. Bistvenega pomena je v procesu delitve celic, ki je ključnega pomena za pravilno rast in razvoj ploda, zato je priporočljivo povečano vnos folne kisline med nosečnostjo. Prav tako podpira normalno delovanje imunskega sistema in pomaga zmanjšati utrujenost in izčrpanost.
Vitamin B128 - je vodotopen vitamin, ki ga ljudje ne morejo proizvajati sami in ga morajo pridobiti s prehrano. Primarni viri so meso, mleko, jajca in sir. Ni dovolj bogatega rastlinskega vira, kar pomeni, da so vegetarijanci, še posebej vegani, izpostavljeni največjemu tveganju za pomanjkanje vitamina B12. Ključnega pomena je za tvorbo krvi, imunost, delitev celic in odpornost na utrujenost. Bistvenega pomena je za pravilno delovanje živčnega sistema in duševno počutje.
Vitamin C9 - je bistvenega pomena za življenje in zdravje, saj opravlja številne funkcije v človeškem telesu - ima antioksidativne lastnosti (ščiti celice pred prostimi radikali), podpira živčni sistem in imunost ter zmanjšuje utrujenost in izčrpanost. Vitamin C je pomemben za sintezo aminokislin in kolagena, ki je sestavni del vezivnega tkiva. Pomaga pri absorpciji železa, razvoju kosti, zob in hrustanca ter podpira rast in proizvodnjo belih krvničk. Za razliko od večine živali ljudje ne morejo sami proizvajati vitamina C in ga moramo pridobiti s prehrano. Najbogatejši viri vitamina C so šipek, črni ribez, kivi, brokoli, rdeči ribez, papaja, pomaranče, limone in cvetača. Vitamin C je zelo občutljiv na toploto, pri kuhanju se izgubi več kot polovica njegove vsebnosti, zato je priporočljivo uživati zelenjavo in sadje v surovem stanju.
Vitamin D10 – je v maščobi topen vitamin, ki nastaja v koži zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi. Najdemo ga tudi v gobah, kakavu, kvasu, paradižniku, ribjem olju, mleku, jetrih in jajčnem rumenjaku. Vitamin D ima vlogo pri procesu delitve celic in sodeluje pri reabsorpciji kalcija in fosforja iz črevesja. Pomemben vpliv ima na absorpcijo in izrabo kalcija in fosforja ter podpira zdravje kosti in zob. Poleg tega pozitivno vpliva na imunski sistem in delovanje mišic.
Vitamin E11 – je v maščobi topen vitamin, ki služi kot pomemben antioksidant, ščiti celice pred oksidativnim stresom in s tem upočasni proces staranja. Njegovi najbogatejši viri so maslo, mleko, meso sesalcev, olje pšeničnih kalčkov, arašidi, soja in zelena solata.
Vitamin K12 – je v maščobi topen vitamin, nujen za ohranjanje zdravih kosti (vpliva na izrabo kalcija v telesu in njegovo vgradnjo v kosti) in ima pomembno vlogo pri strjevanju krvi. Vitamin K obstaja v dveh naravnih oblikah: K1 in K2. Vitamin K1 (filokinon) je predvsem pomemben za strjevanje krvi, medtem ko je vitamin K2 (menakinon) ključen za presnovo in mineralizacijo kosti. V evropskih dietah je vitamin K1 običajno veliko bolj razširjen (z viri, ki vključujejo ohrovt, brokoli, špinačo, peteršilj, zelje, paradižnik, šipek in korenje) kot vitamin K2. Zato je zagotavljanje ustreznega vnosa vitamina K2 še posebej pomembno.
Biotin13 – pogosto se imenuje vitamin B7, vitamin H ali "vitamin lepote". Vsako od teh imen je dobro utemeljeno. Ime "biotin" izhaja iz dejstva, da je sestavni del mnogih živih celic. Oznaka "Vitamin H" poudarja njegovo vlogo bistvenega dela koencimov, potrebnih za presnovo maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin. Izraz "vitamin lepote" je bil izbran, ker pomaga ohranjati zdravo kožo in lase ter pozitivno vpliva na živčni sistem in duševno počutje. Biotin je v vodi topen vitamin, ki spada v skupino vitaminov – snovi, ki telesu služijo kot vir energije in gradbeni material. Ima ključno vlogo pri proizvodnji energije na celični ravni, pomaga pri presnovi maščob in beljakovin ter sodeluje pri presnovi skoraj vseh celic v našem telesu.
Holin14 – je vodotopna snov, ki jo pogosto uvrščamo med vitamine B (vitamin B8). Sodeluje pri gradnji celičnih membran in je temeljni gradnik acetilholina, nevrotransmiterja, ki olajša komunikacijo med živčnimi celicami. Holin je ena redkih snovi, ki lahko preide krvno-možgansko pregrado neposredno v možgane. Podpira prebavo maščob, preprečuje prekomerno kopičenje maščob v jetrih (prekomerna maščoba v jetrih lahko zmanjša nastajanje žolča in poslabša delovanje jeter) ter prispeva k pravilnemu delovanju jeter. Njegovi najbogatejši viri so jajčni rumenjaki, stročnice, jetra in arašidi.
Inozitol15 – je razvrščen kot ogljikov hidrat in ga najdemo v sadju, zlasti v pomarančah in meloni. Prvotno je veljal za enega izmed vitaminov B-kompleksa. Inozitol in njegovi derivati so pomembne sestavine celičnih membran.
Ognjič (Calendula officinalis)16 - je rastlina z lepimi rumeno-oranžnimi cvetovi, ki so jih uporabljali v tradicionalni medicini že od antičnih časov. Izvira iz južne Evrope, v Srednji Evropi se je razširil v srednjem veku. Cvetovi vsebujejo širok spekter aktivnih snovi - eterična olja, organske kisline, saponini, voski, zeaksantin in lutein.
Lutein in zeaksantin sta karotenoida rumeno-oranžne barve, ki rastlinam, kot so paprika, koruza in žafran, dajeta značilen odtenek. Živali teh spojin ne morejo sintetizirati v telesu in jih morajo pridobiti s prehrano. Najbogatejši viri so špinača, ohrovt, grah, bučke, brokoli, korenje, koruza, jajca in kivi. Ti karotenoidi se kopičijo v mrežnici očesa, pri čemer se zeaksantin nahaja predvsem v makuli (»rumena pega«), lutein pa v preostalem delu mrežnice. Starejši morajo biti še posebej pozorni na zadosten vnos luteina in zeaksantina, saj se njune koncentracije v očeh s starostjo zmanjšujejo.
Astaksantin17 - je naravni karotenoid z intenzivno rdeče-oranžno barvo, ki ga najdemo predvsem v algah in v mesu nekaterih živali, ki uživajo te alge v velikih količinah (kot so losos, flamingi, kril in raki, kot so kozice, jastogi, raki, in raki). Mikroskopska sladkovodna alga Haematococcus pluvialis, katere izvleček uporabljamo v našem izdelku, velja za najbogatejši vir astaksantina. Astaksantin lahko prodre tako v vodotopne kot v maščobe topne dele celic. Za razliko od večine antioksidantov lahko prehaja krvno-možgansko in krvno-mrežnično pregrado, kar mu omogoča, da doseže možgane (centralni živčni sistem) in oči (mrežnico). Astaksantin velja za enega najmočnejših antioksidantov, saj ima 6000-krat večjo antioksidativno aktivnost kot vitamin C, 800-krat večjo kot koencim Q10 in 550-krat večjo kot vitamin E. To je eden od razlogov za vse večjo priljubljenost astaksantin.
Paradižnik18 – je trajnica, ki se običajno goji kot enoletnica zaradi okusnih, mesnatih jagod (paradižnik). Paradižnik običajno velja za zelenjavo, čeprav ga včasih uvrščamo med sadje. Izvirajo iz Srednje in Južne Amerike in se danes gojijo skoraj po vsem svetu. Paradižnik je bogat z vitamini (A, B, C, E), minerali (cink, kalij, kalcij) in antioksidanti (betakaroten in likopen).
Likopen – je karotenoid, ki daje rastlinskim plodom rdečo barvo. Najbogatejši viri likopena so paradižnik, šipek, rdeča grenivka in lubenica. Likopen je eden najbolj znanih rastlinskih antioksidantov.
Hesperidin19 – je bioflavonoid, ki ga najdemo v olupkih citrusov. Eden njegovih najbogatejših virov je grenka pomaranča (Fructus Aurantii Immaturus), ki izvira iz vzhodne Afrike in tropskih delov Azije. Grenka pomaranča je zelo priljubljena v tradicionalni kitajski medicini.
Rutin 20 - je bioflavonoid, poimenovan po zelišču rute (Ruta graveolens), iz katerega so ga prvič izolirali v 19. stoletju. Njegovi najbogatejši viri so ajda, ruta in japonska pagoda (Sophora japonica). Rutin najdemo tudi v olupkih citrusov, špargljev, breskev, jagodičevja, banan ter v poparkih zelenega ali črnega čaja. Japonska pagoda je listopadno drevo, ki običajno zraste do višine 15 metrov, občasno doseže tudi do 25 metrov. Njegovo domače območje razširjenosti je Daljni vzhod, zlasti Kitajska in Koreja. V tradicionalni kitajski medicini sodi japonska pagoda med 50 najpomembnejših rastlin.
Para-aminobenzojska kislina21 – je bistveno hranilo za nekatere bakterije, zato so jo nekoč uvrščali v skupino vitaminov B. Vendar pa ga lahko človek sintetizira v črevesju s pomočjo bakterij, zaradi česar je vnos s hrano nepotreben. Para-aminobenzojsko kislino najdemo predvsem v pivskem kvasu, jetrih, ledvicah in celih zrnih.
Bromelain22 – je skupno ime za skupino encimov, ki jih najdemo v svežem ananasu in ananasovem soku. Podpira razgradnjo beljakovinskih snovi. Bromelain pri višjih temperaturah razpade, zato je priporočljivo, da se izogibate kuhanju, da ohranite njegovo učinkovitost.
Papain23 – je encim*, ki ga najpogosteje najdemo v soku nezrelih plodov papaje. Podpira razgradnjo beljakovinskih snovi (peptidov, amidov in estrov).
Encimi* – so snovi na osnovi beljakovin, ki v telesu delujejo kot biokatalizatorji in nadzorujejo večino biokemičnih procesov. Prebavni encimi pomagajo razgraditi beljakovine, sladkorje in maščobe v prebavnem traktu v enostavnejše snovi, ki jih telo lažje absorbira in izkoristi. Pomanjkanje prebavnih encimov lahko povzroči nelagodje po jedi.
Jabolčna vlaknina 24 – pridobiva se iz jabolk, plodov udomačene jablane, ki je eno najbolj razširjenih sadnih dreves v Evropi. Vlaknine so mešanica neprebavljivih ali delno prebavljivih polisaharidov. Topne vlaknine delujejo kot prebiotik v prebavnem traktu in služijo kot hranilo za črevesne bakterije. Netopne vlaknine se pomešajo z odpadki v debelem črevesu in pomagajo olajšati njihov lažji prehod skozi prebavni trakt.
Grenka pomaranča25 – je vrsta pomaranče, ki je v tradicionalni kitajski medicini znana kot zhi shi. Njegove cvetove so pogosto uporabljali kot del čajnih mešanic. Grenka pomaranča podpira prebavo, prispeva k razgradnji maščob in pomaga ohranjati želeno težo.
Koencim Q1026 – znan tudi kot ubikinon ali preprosto koencim Q, je vitaminu podobna snov, ki jo najdemo v večini človeških celic. Vpliva na delovanje mitohondrijev, ki delujejo kot majhne celične elektrarne in "proizvajajo" ATP (adenozin tri fosfat), visoko energijsko molekulo, ki se uporablja kot lahko dostopen vir celične energije. Organi z največjimi potrebami po energiji, kot so srce, jetra in pljuča, vsebujejo največ koencima Q10.
Primorski bor (Pinus piaster)27 - je zimzeleno drevo iglavcev, ki raste predvsem v Sredozemlju. Iz njenega lubja se pridobiva zelo cenjen izvleček, ki vsebuje proantocianidine, flavonoide, katehine in organske kisline. Ta izvleček pozitivno vpliva na dihanje, prispeva k zdravju ožilja in deluje kot zelo močan antioksidant, ščiti celice in tkiva pred poškodbami ter tako pomaga preprečevati staranje.
Izvleček grozdnih pečk 28 - je koncentriran izvleček iz pečk rdečega grozdja, z zajamčeno vsebnostjo proantocianidinov (včasih okrajšano PAC ali OPC), ki spadajo v skupino flavonoidov. Ima pomembne antioksidativne lastnosti, ščiti celice pred poškodbami in staranjem. Ta izvleček velja za ključni dejavnik v tako imenovanem "francoskem paradoksu" - ugotovitvi, da imajo Francozi, čeprav uživajo velike količine nasičenih maščob, veliko manjšo pojavnost srčnih napadov v primerjavi z drugimi narodi. To je verjetno posledica velike porabe rdečega vina, ki vsebuje veliko količino PAC. Izvleček grozdnih pešk pozitivno vpliva na krvni obtok in krvni tlak ter pomaga pri lajšanju občutka težkih nog. Prav tako podpira prekrvavitev kože, kar prispeva k zdravju in lepoti kože.
Jod29 – je razmeroma redek mineralni element, ki ga najdemo predvsem v morski vodi. V večjih koncentracijah je prisoten v morskih algah in ribah. Jod je pomemben za zdravo kožo, delovanje ščitnice in živčnega sistema. Prispeva tudi k pravilni kognitivni funkciji, vključno s spominom, pozornostjo, koncentracijo, hitrim razmišljanjem, razumevanjem in zmožnostjo uporabe teh povezav, govora in prostorske orientacije.
Cink30 – čeprav je v človeškem telesu prisoten v razmeroma majhnih količinah (telo odraslega človeka vsebuje približno le 2 grama cinka), ima izredno pomemben vpliv na celoten organizem. Cink podpira delovanje imunskega sistema, ščiti pred oksidacijo, blagodejno vpliva na vid, kosti, kožo, lase in nohte. Ima vlogo pri delitvi celic, pozitivno vpliva na plodnost in razmnoževanje ter pomaga ohranjati normalno raven testosterona v krvi. Cink najdemo tako v živilih živalskega izvora, kot so jetra, mleko, temno meso, jajčni rumenjaki in ostrige, kot v živilih rastlinskega izvora, kot so polnozrnati kruh, oreščki, bučna semena in fižol.
Selen31 – je mineral, ki je bistvena sestavina naše prehrane. Najbogatejši viri selena so oreščki, morski sadeži in organsko meso. Selen podpira imunski sistem, ščiti celice pred oksidativnim stresom, prispeva k normalnemu delovanju ščitnice ter skrbi za zdravje las in nohtov. Prav tako igra pomembno vlogo pri proizvodnji sperme.
Baker32 - je zelo pomemben element za človeka, najdemo ga predvsem v jetrih, oreščkih, gobah, kakavu, rakih in školjkah. Baker ščiti celice pred oksidativnim stresom, podpira pravilno delovanje imunskega in živčnega sistema ter je pomemben za pigmentacijo kože in las. Prispeva k pravilni energijski presnovi in ohranjanju normalnega zdravja vezivnega tkiva. Baker je bistven tudi za transport železa v telesu.
Mangan33 – je element v sledovih, katerega primarni viri za ljudi so živila rastlinskega izvora, kot so žita, špinača, oreščki, grah, olive in borovnice. Mangan je pomemben za pravilno energijsko presnovo in zaščito celic pred oksidativnim stresom. Prispeva tudi k zdravju kosti in ohranjanju normalnega vezivnega tkiva.
Krom34 – je bistven mineral za človeško telo, ki pomaga vzdrževati normalno raven glukoze v krvi. To je pomembno za pravilno presnovo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin ter pomaga zatreti željo po sladkem in kompulzivnem občutku lakote, ki ga povzroča nizka raven sladkorja v krvi.
Molibden35 – čeprav je relativno redek element na Zemlji in je v živih organizmih prisoten le v sledovih, je pomemben za presnovo aminokislin, ki vsebujejo žveplo, nekatere encimske procese in trdoto zobne sklenine. Najbogatejši prehranski viri molibdena so listnata zelenjava, stročnice in polnozrnati izdelki.
Bor36 – je mineralni element, ki vpliva na presnovo drugih mineralov v telesu, predvsem kalcija. Najdemo ga v večini zelenjave in sadja, v zelo majhnih količinah tudi v mesu in ribah.
Železo37 – je bioelement, katerega glavni viri v hrani so meso – zlasti jetra, srce in vranica – ter stročnice, listnata zelenjava, gobe in jagode. Železo je sestavni del hemoglobina, rdečega pigmenta v rdečih krvničkah, ki skrbi za transport kisika in s tem podpira dihanje celic in celotnega telesa. Prispeva k pravilnemu delovanju imunskega sistema ter pomaga zmanjševati utrujenost in izčrpanost. Železo je vključeno tudi v proces delitve celic in pri pravilnem delovanju kognitivnih sposobnosti (spomin, pozornost, koncentracija, budnost, razumevanje in uporaba pojmov, govor, orientacija v prostoru itd.). Pomanjkanje železa v prehrani povzroča anemijo, s tipičnimi simptomi, vključno z bledico, letargijo in utrujenostjo. Zadosten vnos železa je še posebej pomemben za vegetarijance, nosečnice, mladostnike in športnike.
Klorela38 - je majhna sladkovodna enocelična alga, ki je izredno bogat vir beljakovin, aminokislin, klorofila, vitaminov (zlasti A, B2, C, K) in mineralov (predvsem kalija, fosforja, železo in kalcij). Edinstvena sestavina klorele je tako imenovani Chlorella Growth Factor (CGF), kompleks peptidov in nukleinskih kislin, ki nastanejo med intenzivno fotosintezo, kar omogoča nenavadno hitro rast in regeneracijo celic. Zahvaljujoč temu lahko klorela raste hitreje kot katera koli druga rastlina in štirikrat poveča svojo maso v samo enem dnevu. Klorelo uvrščamo med antioksidante, saj ščiti celice pred škodljivimi učinki prostih radikalov in s tem upočasnjuje proces staranja. Prispeva k pravilnemu delovanju imunskega sistema, deluje krepilno, daje energijo in vitalnost ter pomaga v boju proti utrujenosti. Klorela je znana po svojih razstrupljevalnih lastnostih – pomaga pri čiščenju telesa škodljivih snovi (težkih kovin, odmrlih celic, toksinov) in pozitivno vpliva na delovanje organov, ki so odgovorni za razstrupljanje (jetra, ledvica, mehur). Spodbuja rast koristne črevesne mikroflore, podpira prebavo, delovanje debelega črevesa in pomaga pomiriti razdraženo črevesno sluznico. Pozitivno vpliva na raven holesterola, krvni sladkor in telesno težo. Zaradi visoke vsebnosti beljakovin, vitaminov in mineralov je klorela idealen vir hranil za vegetarijance in vegane.
Spirulina39 - je modrozelena alga, ki jo najdemo predvsem v tropskih in subtropskih regijah (Azija, Afrika, Južna Amerika). Je izredno bogat z beljakovinami (zajamčeno najmanj 60%), encimi, vitamini (predvsem B, A, C, D, E in K), minerali (kalcij, železo), klorofilom in modrozelenim pigmentom fikocianinom, ki daje spirulini značilno barvo in deluje kot močan imunostimulant – podpira imunski sistem in naravno obrambo. Spirulina deluje kot antioksidant, pomaga v boju proti utrujenosti ter telesu daje energijo in vitalnost. Daje občutek sitosti, preprečuje razgradnjo škroba in s tem zmanjšuje vnos kalorij s hrano, zaradi česar je spirulina priljubljen dodatek za hujšanje. Prispeva tudi k vzdrževanju zdrave ravni sladkorja v krvi. Zaradi visoke vsebnosti beljakovin, vitaminov in mineralov je spirulina idealen vir hranil za vegetarijance in vegane.
Šipek 40 - je plod samonikle vrtnice, ki je razširjena po skoraj vsej Evropi in se že od antičnih časov uporablja kot zdravilna rastlina. Šipek vsebuje vitamine (zlasti C, B1, B2, E, K), karotenoide, glikozide in tanine. Bogati so z antioksidanti, ki ščitijo celice pred poškodbami, podpirajo imunski sistem in krepijo naravno obrambo telesa. Šipek blagodejno vpliva na dihala, prebavo, sklepe ter delovanje ledvic in mehurja. Prispevajo h krepitvi telesa in spodbujajo njegovo pravilno delovanje.
Ohrovt 41 - je križnica iz družine kapusnic (Brassicaceae), podobna zelju, cvetači, kolerabi ali brokoliju, pridelana pa je iz divjega sredozemskega zelja. Različne sorte ohrovta se lahko razlikujejo po barvi listov - od svetlo zelene, temno zelene in modrozelene do rdeče ali bele - in po razporeditvi (glavati ohrovt ali brstični ohrovt). Glavnati ohrovt spominja na zelje, vendar ima za razliko od zelja kodraste liste. Ohrovt je bogat z vitamini (C, E, A), minerali (kalij, kalcij, fosfor) in vlakninami.
Cvetača 42 - je zelo priljubljena križnica, ki je bila vzgojena iz divjega zelja. Užitni del je njegovo mesnato socvetje, znano kot skuta - prvotno približno velikosti teniške žogice, vendar se je z gojenjem povečalo na sedanjo velikost. Rozeta cvetače je najpogosteje bela, lahko pa tudi rumena, zelena ali vijolična. Cvetača vsebuje vitamine (zlasti C), minerale, elemente v sledovih in aminokisline. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin, ki lahko dolgo časa poskrbijo za sitost, velja za nizkokalorično zelenjavo.
Brokoli 43 - je užitna rastlina iz Sredozemlja, bogata z vitamini (A, B1, B2, B9, C, E), minerali (kalij, magnezij, kalcij, železo), luteinom, zeaksantinom, vlakninami, in glukorafanin, ki se med prebavo pretvori v sulforafan. Je odličen dodatek k prehrani, saj vsebuje zelo malo kalorij, zaradi visoke vsebnosti vlaknin pa vas lahko poskrbi za ure in ure. Brokoli je postal zelo priljubljen šele relativno nedavno, zato ga pogosto uvrščamo med »moderne« vrtnine.
Špinača 44 - je listnata zelenjava, ki izvira iz Perzije, od koder se je v srednjem veku razširila v Evropo. Špinača ima vsestransko uporabo - uživamo jo lahko surovo v solatah ali smutijih ali kuhamo kot prilogo k mesu. Špinača ima malo kalorij, a bogata z antioksidanti, zlasti karotenoidi (karoten, lutein, zeaksantin), vitamini (C, E, K), minerali (kalij, kalcij), elementi v sledovih in vlaknine.
Korenček 45 - je ena najpogosteje uporabljanih zelenjadnic. Doma je v južni Aziji, od koder je v srednjem veku prišel v Evropo. Gojijo jo zaradi korenine, ki je bila prvotno črna, šele v 17. stoletju pa so na Nizozemskem vzgojili sorto z oranžnim korenom, ki jo poznamo danes. Obstajajo tudi sorte z belo, rumeno, rdečo ali vijolično korenino. Antioksidant beta-karoten daje korenčku temno oranžno barvo, vsebuje pa tudi veliko vlaknin, vitaminov (B, C in E), mineralov (kalij, kalcij, fosfor) in elementov v sledovih.
V tradicionalni medicini so se najpogosteje uporabljali koren in semena korenčka.
Rdeča pesa 46 - je že od antičnih časov priljubljena tako v kulinariki kot v tradicionalni medicini. Najzgodnejše omembe segajo v Babilon pred približno tri tisoč leti, kasneje pa se je razširil po večjem delu rimskega cesarstva. Rdeča pesa vsebuje vitamine (predvsem B in C), betakaroten (provitamin A), minerale (predvsem železo, kalcij, magnezij, fosfor, natrij in kalij) in vlaknine. Danes jo pogosto uvrščamo med »superživila«.
Česen 47– se že tisočletja uporablja kot začimba in tradicionalno zdravilo, danes pa je zaradi širokega nabora pozitivnih učinkov na zdravje ljudi priznan kot superživilo. Česen vsebuje vitamine (A, C, E), elemente v sledeh (selen, jod), vlaknine, flavonoide (zlasti kvercetin), esencialne aminokisline (arginin, cistein, metionin) in alicin, ki mu daje značilno ostro aromo. Česen ima antibakterijske in antioksidativne lastnosti, podpira imunski sistem z aktiviranjem telesnih naravnih obrambnih mehanizmov – makrofagov, fagocitov, T-celic – ter poveča proizvodnjo limfocitov in protiteles. Prispeva k zdravju dihal in omogoča enostavno in udobno dihanje. Česen pomaga zaščititi pred škodljivimi mikroorganizmi v črevesju in vzdržuje mikrobno ravnovesje v črevesju. Podpira zdravje srca in ožilja, pomaga ohranjati zdravo raven krvnega sladkorja in holesterola ter blagodejno vpliva na venski sistem in pomaga pri občutku težkih nog. Poleg tega pozitivno vpliva na delovanje žolčnika in jeter ter povečuje odpornost telesa v stresnih situacijah.
Čebula 48 - verjetno izvira iz Srednje Azije in je že od antičnih časov priljubljena hrana, ki se pogosto uporablja v tradicionalni kitajski in indijski medicini. Čebula je bogata s karotenoidi, vitamini (B, C), minerali (kalij, silicij), elementi v sledeh (baker, mangan), pektinom in alicinom, ki ji daje značilno ostro aromo. Čebula deluje antioksidativno in stimulativno, pozitivno vpliva na krvni sladkor in holesterol ter prispeva k zdravju žilnega in venskega sistema ter pomaga pri občutku težkih nog. Prav tako podpira drenažo telesa, delovanje ledvic in zdravje sečil.
Zelena 49 - sodi med korenovke, gojijo jo bodisi zaradi gomolja, ki lahko tehta tudi do enega kilograma, bodisi zaradi listov (zelena). Gomoljna zelena ima močno aromo in je zato primernejša za toplotno obdelavo, stebelna zelena pa je bolj nežna in se pogosteje uporablja surova – v solatah in namazih. Zeleno ljudje uporabljajo že od antičnih časov, gojili so jo že stari Egipčani, Grki in Rimljani, v tradicionalni medicini pa je bila priljubljena predvsem za pomoč pri prebavi in za odvajanje vode. Zelena ima minimalno kalorično vrednost, vsebuje vitamine (A, B, C), minerale (kalij, kalcij, magnezij), aminokisline, vlaknine in eterična olja, ki ji dajejo tipično aromo in okus.
Hren 50 - je trajna korenovka iz družine Brassicaceae, verjetno izvira iz regije južne Ukrajine in Moldavije in je razširjena po zmernih pasovih Evrope in Azije. Zaužijemo predvsem korenino, včasih skupaj z mladimi listi, običajno surovo. Njegovo latinsko ime "armoracia" je verjetno keltskega izvora in se nanaša na rastlino, ki uspeva v vlažnem okolju. V tradicionalni evropski medicini je bil hren tako visoko cenjen, da so ga pogosto imenovali "evropski ginseng". Hren je bogat z vitamini (C in K), minerali (kalcij, kalij), vlakninami, flavonoidi, eteričnimi olji in gorčičnimi olji, ki mu dajejo značilen pikanten okus. V preteklosti so ga mornarji pogosto jemali na dolga potovanja kot bogat vir vitamina C.
Peteršilj 51 - izvira iz Sredozemlja in se je postopoma razširil v Evropo, Azijo in Severno Ameriko. V stari Grčiji je veljal za sveto rastlino, posvečeno Perzefoni, ženi boga podzemlja. V starem Rimu je bil simbol zmage in slave, bil pa naj bi tudi najljubša poslastica cesarja Karla Velikega. Peteršilj je aromatična zelenjava, pri kateri se uporabljajo tako korenina kot listi, njegova semena pa so našla mesto tudi v tradicionalni medicini. Peteršilj vsebuje vitamine (A, B, C), minerale (kalij, kalcij, magnezij, železo), flavonoide, eterična olja in aromatične spojine. Podpira izločanje in prispeva k zdravju ledvic.
Borovnica 52 - je široko razširjena ne samo v Evropi, ampak tudi v severni Aziji in severozahodni Ameriki, pogosto tvori obsežne, neprekinjene lise v gozdovih. Njegove okusne jagode ljudje uživajo že tisočletja in imajo dolgo tradicijo v tradicionalni medicini. Borovnice vsebujejo edinstven kompleks aktivnih snovi - tanine, bioflavonoide, vitamine (zlasti provitamin A, vitamin C in vitamine B) in minerale. Borovnice imajo močan antioksidativni učinek, ščitijo oči pred prostimi radikali, spodbujajo prekrvavitev oči in delovanje mrežnice ter ohranjajo zdrave oči. Blagodejno delujejo na utrujene in obremenjene oči. Borovnice pozitivno vplivajo na presnovo sladkorjev, beljakovin in maščob ter na raven sladkorja v krvi, podpirajo prebavo in ščitijo sluznico želodca in tankega črevesa. Pospešujejo tudi krvni obtok, izboljšujejo elastičnost ven, prispevajo k zdravju srca in ožilja ter pomagajo pri občutku težkih nog.
Severno ameriška brusnica 53 - kot že ime pove izvira iz Severne Amerike. Raste predvsem v kislih, gorskih šotnih tleh in tvori dolge, vlečne olesenele poganjke, ki so lahko dolgi od 30 do 180 cm. Nekatere rastline lahko živijo več kot 100 let. Živo rdeče jagode so velike približno kot olive in zorijo od septembra do oktobra. Uporabljajo se za pripravo marmelad, kompotov in sokov, domorodci pa so jih pogosto uporabljali v tradicionalni medicini. Severno ameriška brusnica vsebuje flavonoide, vitamine, minerale, organske kisline, ki pozitivno vplivajo na kislost urinarnega trakta, elemente v sledovih, predvsem pa proantocianidine (PAC), ki tvorijo tanek film na sluznici sečil.
Črni ribez 54 - je evropski grm, ki so ga sprva uporabljali v tradicionalni medicini, kasneje pa so ga gojili zaradi plodov. Jagode črnega ribeza so še posebej cenjene zaradi visoke vsebnosti vitamina C, ki je veliko večja od vsebnosti citrusov. Vsebujejo tudi minerale (kalij, kalcij, magnezij), vlaknine, eterična olja in resveratrol. Črni ribez deluje poživljajoče, podpira odpornost telesa na škodljive zunanje vplive ter pomaga ohranjati zdrave sklepe in mišice. Prispeva tudi k zdravju dihal, spodbuja izločanje, podpira pravilno delovanje urinarnega trakta, pomaga pri hujšanju in ohranjanju želene teže.
Acerola 55 – znana tudi kot Barbadoška češnja, je grm ali manjše drevo, ki raste v tropskih predelih Srednje in Južne Amerike. Njegovi plodovi so prijetnega, rahlo trpkega okusa, zato so primerni ne le za surovo uživanje, ampak tudi za pripravo okusnih marmelad, sirupov in sokov. Acerola se v tradicionalni medicini uporablja že od antičnih časov. Je izjemno bogat z vitaminom C (vsebuje ga približno tridesetkrat več kot pomaranča), vsebuje pa tudi vitamina A in B, minerale in flavonoide.
Če želite absolutno popolno nego, lahko kalcij dopolnite tudi s FitBones K2, magnezij z MagnePlus B6 in omega-3 nenasičene maščobne kisline z Omega-3 Cardio.
